1323 der Beilagen zu den Stenographischen Protokollen des Nationalrates XX. GP

Bericht

des Finanzausschusses


über die Regierungsvorlage (942 der Beilagen): Abkommen zwischen der Republik Österreich und der Republik Slowenien zur Vermeidung der Doppelbesteuerung auf dem Gebiete der Steuern vom Einkommen und vom Vermögen


Die steuerlichen Beziehungen zwischen Slowenien und Österreich werden gegenwärtig noch durch kein Abkommen vor dem Eintritt internationaler Doppelbesteuerungen geschützt. Durch die Entwicklung der Wirtschaftsbeziehungen zwischen Österreich und Slowenien ist jedoch mittlerweile der Abschluß eines derartigen Abkommens erforderlich geworden.

Am 20. Juli 1994 wurden daher in Wien Verhandlungen mit Slowenien aufgenommen und im März 1995 in Ljubljana fortgeführt, die nunmehr nach weiteren schriftlichen Kontakten zur Ausarbeitung des vorliegenden Entwurfes eines Doppelbesteuerungsabkommens geführt haben. Das Abkommen folgt im größtmöglichen Umfang, dh. soweit dies mit den wesentlichen außensteuerrechtlichen Positionen der beiden Staaten vereinbar ist, den Regeln des OECD-Musterabkommens aus dem Jahr 1992.

Das Abkommen ist ein gesetzändernder Staatsvertrag und bedarf daher der Genehmigung durch den Nationalrat gemäß Art. 50 Abs. 1 B-VG. Überdies ist gemäß Art. 50 Abs. 1 zweiter Satz B-VG die Zustimmung des Bundesrates erforderlich. Es hat nicht politischen Charakter und enthält weder verfassungsändernde noch verfassungsergänzende Bestimmungen. Alle seine Bestimmungen sind zur unmittelbaren Anwendung im innerstaatlichen Bereich ausreichend determiniert, so daß eine Beschluß­fassung gemäß Art. 50 Abs. 2 B-VG nicht erforderlich ist. Mit dem Inkrafttreten des Staatsvertrages werden im wesentlichen keine finanziellen und keine personellen Wirkungen verbunden sein.

Der Finanzausschuß hat die gegenständliche Regierungsvorlage in seiner Sitzung am 30. Juni 1998 in Verhandlung genommen.

Der Ausschuß nahm von der Berichterstatterin vorgebrachte Berichtigungen zur Kenntnis. Der Text in slowenischer Sprache des Abkommens (Seiten 12 bis 22 der Regierungsvorlage) lautet dementsprechend:

KONVENCIJA MED REPUBLIKO AVSTRIJO IN REPUBLIKO SLOVENIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAV•EVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOÐENJE

Republika Avstrija in Republika Slovenija sta se z namenom, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdav×evanja v zvezi z davki na dohodek in premoýenje,

dogovorili o naslednjem:

1. ×len

Osebe, za katere se uporablja konvencija

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh drýav pogodbenic.

2. ×len

Davki, za katere se uporablja konvencija

1. Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoýenje, ki jih nalaga drýava pogodbenica, njene politi×ne enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako se pobirajo.

2. Za davke na dohodek in premoýenje štejemo vse davke, ki se pla×ujejo na celotni dohodek, na celotno premoýenje ali na sestavine dohodka ali premoýenja, vklju×ujo× davke na dobi×ek od odsvojitve premi×nin ali nepremi×nin, davke na celotne zneske mezd in pla×, ki jih pla×ujejo podjetja kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.

3. Obstoje×i davki, za katere se uporablja konvencija, so:

           a) v Republiki Avstriji:

                1. davek na dohodek (die Einkommensteuer);

                2. davek na dobi×ek pravnih oseb (die Körperschaftsteuer);

                3. davek na zemljiš×a (die Grundsteuer);

                4. davek na kmetijska in gozdarska podjetja (die Abgabe von land- und forstwirtschaftlichen Betrieben);

                5. davek na vrednost zazidljivih praznih zemljiš× (die Abgabe vom Bodenwert bei unbebauten Grundstücken);

                    (v nadaljevanju: «avstrijski davek»);

          b) v Republiki Sloveniji:

                1. davek na dobi×ek pravnih oseb, vklju×ujo× dohodek od transportnih storitev tuje osebe, ki nima svojega zastopstva na podro×ju Republike Slovenije;

                2. davek na dohodek posameznikov, vklju×ujo× mezde in pla×e, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobi×ke in dohodek iz nepremi×nin in premi×nin;

                3. davek na premoýenje;

                    (v nadaljevanju: «slovenski davek»).

4.    Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa konvencije, dodatno k ýe obstoje×im dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi drýav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v ustreznih dav×nih zakonih.

3. ×len

Splošne definicije

1. Za potrebe te konvencije, razen ×e kontekst ne zahteva druga×e:

           a) izraza «drýava pogodbenica» in «druga drýava pogodbenica» pomenita Republiko Avstrijo ali Republiko Slovenijo , v skladu s kontekstom te konvencije; in v primeru, ko se izraza uporabljata v zemljepisnem smislu, pomenita ozemlje Avstrije ali Slovenije, v primeru Slovenije vklju×no z morskimi površinami, morskim dnom in njegovim podzemljem, leýe×im ob teritorialnem morju, v katerem lahko Republika Slovenija izvaja svoje suverene pravice in ima svojo sodno oblast v skladu z mednarodnim pravom in doma×o zakonodajo;

          b) izraz «oseba» zajema posameznika, druýbo ali katero koli drugo telo, ki zdruýuje ve× oseb;

           c) izraz «druýba» pomeni katero koli korporacijo ali enoto, ki se jo obravnava kot korporacijo v dav×ne namene;

          d) izraza «podjetje drýave pogodbenice» ali «podjetje druge drýave pogodbenice» pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident drýave pogodbenice in podjetje, ki ga upravlja rezident druge drýave pogodbenice;

           e) izraz «mednarodni promet» pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, s katerim upravlja podjetje, ki ima sedeý dejanske uprave v drýavi pogodbenici, razen kadar ladja ali letalo opravljata prevoze izklju×no med kraji v drugi drýavi pogodbenici;

           f) izraz «pristojni organ» pomeni:

               (i) v Avstriji: Zveznega ministra za finance ali njegovega pooblaš×enega predstavnika;

              (ii) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaš×enega predstavnika;

          g) izraz «drýavljan» pomeni:

               (i) katerega koli posameznika, ki ima drýavljanstvo drýave pogodbenice;

              (ii) katero koli pravno osebo, partnerstvo ali zdruýenje, katere status izhaja iz zakonov, ki veljajo v drýavi pogodbenici.

2. Kadar uporablja drýava pogodbenica to konvencijo, ima vsak izraz, ki s konvencijo ni opredeljen, ×e kontekst ne zahteva druga×e, tak pomen, kot ga ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta konvencija.

4. ×len

Rezident

1. Za potrebe te konvencije izraz «rezident drýave pogodbenice» pomeni katero koli osebo, ki je v skladu z zakoni te drýave pogodbenice dolýna pla×evati davke zaradi svojega stalnega bivališ×a, bivališ×a, sedeýa uprave ali katerega koli drugega kriterija podobne narave. Vendar ta izraz ne pomeni katero koli osebo, ki je dolýna pla×evati v drýavi pla×evati le davke od dohodkov, ki izvirajo v tej drýavi ali od premoýenja, ki se tam nahaja.

2. Kadar je v skladu z dolo×bami 1. odstavka posameznik rezident obeh drýav pogodbenic, se njegov status opredeli kot sledi:

           a) šteje se za rezidenta drýave pogodbenice, kjer ima stalno bivališ×e; ×e ima stalno bivališ×e v obeh drýavah pogodbenicah, se šteje za rezidenta drýave pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središ×e vitalnih interesov);

          b) ×e drýave, v kateri ima središ×e svojih vitalnih interesov, ni mogo×e dolo×iti, ali ×e nima na razpolago stalnega bivališ×a v eni ali drugi drýavi pogodbenici, se šteje, da je rezident drýave, v kateri obi×ajno prebiva;

           c) ×e ima svoje obi×ajno bivališ×e v obeh drýavah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta drýave pogodbenice, katere drýavljan je;

          d) ×e je drýavljan obeh drýav ali nobene od njiju, pristojni organi drýav pogodbenic razrešijo to vprašanje s skupnim dogovorom.

3. Kadar je zaradi dolo×b 1. odstavka oseba, razen fizi×ne osebe, rezident v obeh drýavah, se šteje za rezidenta drýave pogodbenice, v kateri se nahaja njen sedeý dejanske uprave.

2

5. ×len

Stalna poslovna enota

1. Izraz «stalna poslovna enota» v tej konvenciji pomeni stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali delno odvijajo posli dolo×enega podjetja.

2. Izraz «stalna poslovna enota» še posebej vklju×uje:

           a) sedeý uprave;

          b) podruýnico;

           c) poslovalnico;

          d) tovarno;

           e) delavnico; in

           f) rudnik, naftno ali plinsko nahajališ×e, kamnolom ali kateri koli drug kraj, kjer pridobivajo naravne vire

3. Gradbiš×e, objekt v izgradnji ali projekt instalacij pomeni stalno poslovno enoto samo, ×e traja dlje kot dvanajst mesecev.

4. Kljub dolo×bam iz tega ×lena se šteje, da izraz «stalna poslovna enota» ne vklju×uje:

           a) uporabe prostorov izklju×no za skladiš×enje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

          b) vzdrýevanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo zaradi skladiš×enja, razstavitve ali dostave;

           c) vzdrýevanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izklju×no za namene obdelave in predelave v drugem podjetju;

          d) vzdrýevanja stalnega kraja poslovanja izklju×no za nakup dobrin ali blaga ali za zbiranje podatkov za podjetje;

           e) vzdrýevanja stalnega kraja poslovanja izklju×no z namenom izvajanja, za podjetje, katere koli druge dejavnosti pripravljalnega ali pomoýnega zna×aja za podjetje;

           f) vzdrýevanja stalnega kraja poslovanja izklju×no zaradi kakršne koli kombinacije dejavnosti, navedenih v pododstavkih a) do e), ×e je celotna dejavnost stalnega kraja poslovanja, ki izvira iz te kombinacije, pripravljalnega ali pomoýnega zna×aja.

5. Kljub dolo×bam 1. in 2. odstavka, kjer oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega veljajo dolo×be 6. odstavka – deluje v drýavi pogodbenici v imenu podjetja druge drýave pogodbenice in ima in obi×ajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se šteje, da ima podjetje stalno poslovno enoto v prvi omenjeni drýavi pogodbenici za vse dejavnosti, ki jih ta oseba opravlja za podjetje, razen, ×e njene dejavnosti niso omejene na tiste, omenjene v 4. odstavku, zaradi katerih se ta stalni kraj poslovanja po tem odstavku ne bi štel za stalno poslovno enoto, ×e bi se te dejavnosti opravljale prek stalnega kraja poslovanja.

6. Ne šteje se, da ima podjeteje drýave pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi drýavi, ×e opravlja svoje posle v drugi drýavi pogodbenici preko borznega posrednika, splošnega komisionarja ali kakršnega koli agenta, ki ima neodvisen status, ×e te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.

7. Dejstvo, da druýba, ki je rezident drýave pogodbenice, nadzoruje ali jo nadzoruje druýba, ki je rezident druge drýave pogodbenice, oziroma ki izvaja posle v tej drugi drýavi (preko stalne poslovne enote ali druga×e), samo po sebi še ne pomeni, da se taka druýba šteje za stalno poslovno enoto druge.

6. ×len

Dohodek od nepremi×nin

1. Dohodek rezidenta drýave pogodbenice, ki izhaja iz nepremi×nin (vklju×no z dohodkom od kmetijstva in gozdarstva) v drugi drýavi pogodbenici, se lahko obdav×i v tej drugi drýavi.

2. Izraz «nepremi×nine» ima pomen, ki ga dolo×a zakonodaja drýave pogodbenice, v kateri se nahaja dolo×ena nepremi×nina. Izraz zajema vselej tudi premoýenje, ki je sestavni del nepremi×nin, ýivi in neýivi inventar kmetijskih in gozdnih gospodarstev, pravice, za katere veljajo dolo×be splošnega prava, ki se nanašajo na zemljiško lastnino, uýitek na nepremi×ninah in pravice do spremenljivih ali stalnih pla×il kot odškodnino za izkoriš×anje ali pravico do izkoriš×anja nahajališ× rud, virov ter drugih naravnih bogastev. Ladje, ×olni in letala se ne štejejo za nepremi×nine.

3. Dolo×ila 1. odstavka se uporabljajo tudi za dohodek, ustvarjen z neposredno uporabo, oddajanjem v najem ali druga×no uporabo nepremi×nine.

4. Dolo×ila 1. in 3. odstavka se uporabljajo tudi za dohodek od nepremi×nine podjetja in za dohodek od nepremi×nine, ki se uporablja za opravljanje samostojnih osebnih storitev.

7. ×len

Poslovni dobi×ki

1. Dobi×ek podjetja drýave pogodbenice se obdav×i samo v tisti drýavi pogodbenici, razen ×e podjetje posluje v drugi drýavi pogodbenici preko stalne poslovne enote v njej. e podjetje posluje kot prej omenjeno, se lahko dobi×ek podjetja obdav×i v drugi drýavi, vendar samo v tolikšni meri, kolikor se lahko pripisuje tej stalni poslovni enoti.

2. V skladu z dolo×bami 3. odstavka, kjer podjetje drýave pogodbenice posluje v drugi drýavi pogodbenici preko stalne poslovne enote v njej, bo v vsaki drýavi pogodbenici stalni poslovni enoti pripisan dobi×ek, ki bi ga lahko pri×akovali, ×e bi bila razli×no in lo×eno podjetje, ki se ukvarja z istimi ali podobnimi dejavnostmi pod istimi ali podobnimi pogoji in deluje popolnoma neodvisno od podjetja, katerega stalna poslovna enota je.

3. Pri dolo×anju dobi×kov stalne poslovne enote se mora dovoliti odbitek stroškov, ki nastanejo pri poslovanju stalne poslovne enote, vklju×ujo× poslovodne in splošne upravne stroške, ki so nastali bodisi v drýavi, kjer se nahaja stalna poslovna enota, ali drugje.

4. V kolikor je bilo v drýavi pogodbenici obi×ajno dolo×ati dobi×ek, ki se pripisuje stalni poslovni enoti na podlagi razdelitve celotnega dobi×ka podjetja na razli×ne dele, ni× v 2. odstavku ne more prepre×iti drýavi pogodbenici, da bi dolo×ala dobi×ek za obdav×enje s takšno razdelitvijo, ki je obi×ajna. Metoda razdelitve mora vseeno biti takšna, da so rezultati v skladu z na×eli, ki jih vsebuje ta ×len.

5. Stalni poslovni enoti se ne pripisuje dobi×ek, ×e samo kupuje dobrine ali blago za podjetje.

6. Za namene gornjih odstavkov se morajo stalni poslovni enoti dobi×ki dolo×ati po isti metodi leto za letom, razen ×e ni upravi×enega in zadostnega razloga za nasprotno.

7. Kjer dobi×ki vklju×ujejo dele dohodka, ki so posebej obravnavani v drugih ×lenih te konvencije, na dolo×be tistih ×lenov ne bodo vplivale dolo×be tega ×lena.

8. Izraz «dobi×ki», kot je uporabljen v tem ×lenu, vsebuje dobi×ke, ki pripadajo katerem koli druýbeniku iz naslova njegovega sodelovanja v osebni druýbi (partnership), in v primeru Avstrije, iz sodelovanja v tihi druýbi (Stille Gesellschaft) ustanovljeni v skladu z avstrijskim pravom.

8. ×len

Pomorski in zra×ni promet

1. Dobi×ki iz prevozov z ladjami in letali v mednarodnem prometu se obdav×ijo samo v drýavi pogodbenici, v kateri je sedeý dejanske uprave podjetja.

2. e je sedeý dejanske uprave ladijskega transportnega podjetja na ladji, se šteje, da je sedeý v drýavi pogodbenici, v kateri se nahaja mati×na luka ladje, ×e pa ladja nima mati×ne luke, je sedeý v dr×avi pogodbenici, katere rezident je prevoznik.

3. Dolo×be 1. odstavka veljajo tudi za dobi×ke iz udeleýbe v poolu, mešanem podjetju ali mednarodnih poslovnih agencijah.

9. ×len

Zdruýena podjetja

(1) Kjer

           a) je podjetje drýave pogodbenice neposredno ali posredno udeleýeno pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge drýave pogodbenice ali

          b) so iste osebe udeleýene neposredno ali posredno pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja drýave pogodbenice in podjetja druge drýave pogodbenice,

in v obeh primerih obstajajo oziroma se dvema podjetjema v njunih komercialnih in finan×nih razmerjih urejajo dolo×eni pogoji, ki so druga×ni od tistih, kakršni bi bili med neodvisnimi podjetji, potem bi se dobi×ki, do katerih bi – ×e takih pogojev ne bi bilo – v enem od podjetij prišlo, vendarprav zaradi takih pogojev do njih ni prišlo, lahko vklju×ili v dobi×ke tega podjetja in ustrezno obdav×ili.

(2) Kjer drýava pogodbenica v dobi×ek podjetja te drýave vklju×uje in ustrezno obdav×i dobi×ke, ki so bili ýe obdav×eni v drugi drýavi v okviru podjetja te druge drýave pogodbenice in tako doseýeni dobi×ki so tisti dobi×ki, ki bi jih sicer imelo podjetje prvo omenjene drýave, ×e bi bili pogoji med obema podjetjema enaki pogojem med neodvisnimi podjetji, takrat mora ta druga drýava ustrezno prilagoditi znesek davka, ki se v tej drýavi zara×una od takega dobi×ka. Pri dolo×anju take prilagoditve, je treba upoštevati dolo×be te konvencije in pristojni organi drýav pogodbenic se med seboj posvetujejo, ×e je to potrebno.

10. ×len

Dividende

1. Dividende, ki jih druýba, rezident drýave pogodbenice, izpla×a rezidentu druge drýave pogodbenice, se lahko obdav×ijo v drugi drýavi.

2. Vendar se takšne dividende lahko obdav×i tudi v drýavi pogodbenici, katere rezident je druýba, ki izpla×uje dividende, v skladu z zakoni te drýave pogodbenice, ×e pa je prejemnik upravi×eni lastnik dividend, tako obra×unani davek ne sme presegati:

           a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, ×e je upravi×eni lastnik druýba (ki ni osebna druýba – partnership), ki ima direktno vsaj 25 odstotkov kapitala druýbe, ki pla×uje dividende, v svoji lasti;

          b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.

Pristojni organi drýav pogodbenic dolo×ijo na×in uporabe take omejitve z medsebojnim dogovorom.

Dolo×be tega odstavka ne vplivajo na obdav×enje druýbe glede na dobi×ke, iz katerih so pla×ane dividende.

3. Izraz «dividende», uporabljen v tem ×lenu, pomeni dohodek iz delnic, «jouissance» delnic ali pravic, rudniških delnic, delnic ustanoviteljev, ali drugih pravic do udeleýbe v dobi×ku, ki niso terjatve, kot tudi dohodek iz drugih skupnih pravic, ki se davýno enako obravnava kot dohodek od delnic po zakonih drýave, katere rezident je druýba, ki izvaja delitev.

4. Dolo×be 1. in 2. odstavka ne veljajo, ×e upravi×eni lastnik dividend, ki je rezident drýave pogodbenice, opravlja posle v drugi drýavi pogodbenici, katere rezident je druýba, ki izpla×uje dividende preko stalne poslovne enote podjetja, ki se tam nahaja, ali opravlja v drugi drýavi pogodbenici samostojne osebne storitve preko stalne baze, ki se tam nahaja, in je holding, kateremu se izpla×ujejo dividende, dejansko povezan s takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takšnem primeru veljajo dolo×be 7. ali 14. ×lena, odvisno od primera.

5. Kadar druýba, ki je rezident drýave pogodbenice, dobiva svoje dobi×ke ali dohodke iz druge drýave pogodbenice, ta druga drýava pogodbenica ne sme nalagati nobenih davkov na dividende, ki jih izpla×a druýba, razen ×e so te dividende izpla×ane rezidentu te druge drýave, oziroma ×e je holding, kateremu se izpla×ujejo dividende, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi drýavi, niti ne obra×unati davkov na nerazdeljene dobi×ke druýbe, celo ×e se izpla×ane dividende ali nerazdeljeni dobi×ki sestojijo v celoti ali delno iz dobi×kov ali dohodka, ki nastane v tej drugi drýavi.

11. ×len

Obresti

1. Obresti, ki nastajajo v drýavi pogodbenici in so izpla×ane rezidentu druge drýave pogodbenice, se lahko obdav×ijo v tej drugi drýavi.

2. Vendar so lahko take obresti obdav×ene tudi v drýavi pogodbenici, v kateri so nastale in v skladu z zakoni te drýave pogodbenice, ×e pa je prejemnik upravi×eni lastnik obresti, tako zara×unan davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti.

3. Izraz «obresti», kot se uporablja v tem ×lenu, pomeni dohodek iz terjatev kakršnekoli vrste, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko ali ne in ne glede na to, ali imajo pravico do soudeleýbe pri dolýnikovih dobi×kih in še posebej dohodku iz drýavnih vrednostnih papirjev in dohodek iz zadolýnic ali obveznic vklju×no s premijami in nagradami, ki pripadajo takšnim vrednostnim papirjem, obveznicam in zadolýnicam. Pogodbene kazni zaradi zamude v pla×ilu se po tem ×lenu ne štejejo za obresti.

4. Dolo×be 1. in 2. odstavka ne veljajo, ×e upravi×eni lastnik obresti, rezident drýave pogodbenice, opravlja posle v drugi drýavi pogodbenici, kjer nastajajo obresti, preko stalne poslovne enote v tej drýavi ali ×e v tej drugi drýavi pogodbenici opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej in je terjatev, v zvezi s katero se izpla×ujejo obresti, dejansko povezana s takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru veljajo dolo×be 7. ali 14. ×lena, odvisno od primera.

5. Šteje se, da so obresti nastale v drýavi pogodbenici, kadar je plaýnik drýava sama, politi×na enota, organ lokalne uprave ali rezident te drýave pogodbenice. Kadar pa ima oseba, ki pla×uje obresti, ne glede na to ali je rezident drýave pogodbenice ali ne, v drýavi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastal dolg, od katerega se pla×ujejo obresti in te obresti pla×uje stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so te obresti nastale v drýavi pogodbenici, v kateri se nahaja stalna poslovna enota ali stalna baza.

6. Kadar zaradi posebnega odnosa med pla×nikom in upravi×enim lastnikom ali med obema in kako drugo osebo, znesek obresti glede na terjatev, za katero se pla×ujejo, presega znesek, ki bi bil dogovorjen med pla×nikom in upravi×enim lastnikom, ×e takega odnosa ne bi bilo, dolo×be tega ×lena veljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takšnem primeru ostane preseýni del pla×ila obdav×en v skladu z zakoni vsake drýave pogodbenice, pri tem pa je treba upoštevati druge dolo×be te konvencije.

12. ×len

Licen×nine in avtorski honorarji

1. Licen×nine in avtorski honorarji, ki nastanejo v drýavi pogodbenici in se izpla×ujejo rezidentu druge drýave pogodbenice, se lahko obdav×ujejo v tej drugi drýavi.

2. Vendar licen×nine in avtorske honorarje, ki jih prejme druýba, ki je rezident drýave pogodbenice in je udeleýena v druýbi, ki pla×uje licen×nine in avtorske honorarje in je rezident druge drýave pogodbenice z deleýem, ki je enak najmanj 25% kapitala, se lahko obdav×i v drugi drýavi pogodbenici, vendar tako obra×unan davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska licen×nin in avtorskih honorarjev.

3. Izraz «licen×nine in avtorski honorarji», uporabljen v tej konvenciji, pomeni kakršna koli pla×ila, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe, vsake avtorske pravice za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vklju×no s kinematografskimi filmi, kakršnega koli patenta, zaš×itne znamke, oblike ali modela, na×rta, tajne formule ali postopeka, ali za informacije, ki se nanašajo na industrijske, komercialne ali znanstvene izkušnje.

4. Dolo×be 1. in 2. odstavka ne veljajo, ×e upravi×eni lastnik licen×nin in avtorskih honorarjev, ki je rezident drýave pogodbenice, opravlja posle v drugi drýavi pogodbenici, v kateri nastajajo licen×nine in avtorski honorarji iz stalne poslovne enote, ki se tam nahaja, ali opravlja v tej drugi drýavi pogodbenici samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se tam nahaja, in je pravica ali lastnina, v zvezi s katero se izpla×ujejo licen×nine in avtorski honorarji, dejansko povezana s takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takih primerih veljajo dolo×be 7. ali 14. ×lena, odvisno od primera.

5. Šteje se, da licen×nine in avtorski honorarji nastanejo v drýavi pogodbenici, ×e je pla×nik drýava sama, politi×na enota, organ lokalne uprave ali rezident te drýave. Kadar pa ima oseba, ki pla×uje licen×nine in avtorske honorarje, ne glede na to ali je rezident drýave pogodbenice ali ne, v drýavi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katerima nastane obveznost za pla×ilo licen×nin in avtorskih honorarjev in licen×nine in avtorske honorarje pla×uje stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so licen×nine in avtorski honorarji nastali v drýavi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota ali stalna baza.

6. Kadar zaradi posebnega odnosa med pla×nikom in upravi×enim lastnikom ali med obema in kako drugo osebo, znesek licen×nin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se izpla×ujejo, presega znesek, za katerega bi se dogovorila pla×nik in upravi×eni lastnik, ×e ne bi bilo takšnega odnosa, dolo×be tega ×lena veljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takšnem primeru se preseýni del pla×ila obdav×i v skladu z zakoni vsake drýave pogodbenice, pri tem pa se mora upoštevati druge dolo×be te konvencije.

13. ×len

Kapitalski dobi×ki

1. Dobi×ki, ki jih rezident drýave pogodbenice dobi z odtujitvijo nepremi×nin, ki smo jih navedli v 6. ×lenu in se nahajajo v drugi drýavi pogodbenici, se lahko obdav×ijo v tej drugi drýavi.

2. Dobi×ki od odtujitve premi×nin, ki so del premoýenja namenjenega za poslovanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje drýave pogodbenice v drugi drýavi pogodbenici, ali premi×nin, ki pripadajo stalni bazi, ki jo ima rezident drýave pogodbenice na razpolago v drugi drýavi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, vklju×ujo× dobi×ke od odtujitve takšne stalne poslovne enote (samostojno ali skupaj s celotnim podjetjem) ali takšne stalne baze, se lahko obdav×ijo v tej drugi drýavi.

3. Dobi×ki od odtujitve ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premi×nin v zvezi s prevozi takih ladij ali letal, se obdav×ijo samo v drýavi pogodbenici, v kateri je sedeý dejanske uprave podjetja.

4. Dobi×ki od odtujitve kakršnega koli drugega premoýenja, razen premoýenja, navedenega v odstavkih 1, 2 in 3 se obdav×ijo samo v drýavi pogodbenici, katere rezident je odsvojitelj.

14. ×len

Samostojne osebne dejavnosti

1. Dohodek, ki ga rezident drýave pogodbenice ustvari s strokovnimi dejavnostmi ali drugimi samostojnimi dejavnostmi, se obdav×i samo v tej drýavi, razen, kjer se tak dohodek lahko obdav×i tudi v drugi drýavi pogodbenici, ×e ima svojo stalno bazo za opravljanje svojih dejavnosti, ki mu je vedno na voljo v drugi drýavi pogodbenici. V tem primeru se lahko v tej drugi drýavi obdav×i samo tolikšen del dohodka, kolikor ga lahko pripišemo tej stalni bazi.

2. Izraz «poklicne dejavnosti» vklju×uje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraýevalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, pravnikov, inýenirjev, arhitektov, zobozdravnikov in ra×unovodij.

15. ×len

Osebni prejemki

1. V skladu z dolo×bami iz 16., 18., 19. in 20. ×lena se pla×e, mezde in drugi podobni honorarji, ki jih prejema rezident drýave pogodbenice iz zaposlitve, obdav×ijo samo v tej drýavi pogodbenici, razen, ×e se zaposlitev opravlja v drugi drýavi pogodbenici. e se zaposlitev opravlja v drugi drýavi pogodbenici, se lahko takšni honorarji obdav×ijo v tej drugi drýavi.

2. Kljub dolo×bam 1. odstavka se honorar, ki ga prejme rezident drýave pogodbenice iz zaposlitve v drugi drýavi pogodbenici, obdav×i samo v prvi omenjeni drýavi, ×e:

           a) prejemnik prebiva v drugi drýavi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v koledarskem letu; in

          b) se honorar izpla×a oz. ga izpla×ajo v imenu delodajalca, ki ni rezident druge drýave pogodbenice; in

           c) honorarja ne pla×uje stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi drýavi.

3. Kljub gornjim dolo×bam tega ×lena se honorar iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim opravlja prevoze v mednarodnem prometu podjetje drýave pogodbenice, obdav×i samo v drýavi pogodbenici, v kateri se nahaja sedeý dejanske uprave podjetja.

16. ×len

Pla×ila ×lanom upravnega in nadzornega odbora

Pla×ila ×lanom upravnega in nadzornega odbora in druga podobna izpla×ila, ki jih prejema rezident drýave pogodbenice kot ×lan upravnega ali nadzornega odbora druýbe, ki je rezident druge drýave pogodbenice, se lahko obdav×ijo v tej drugi drýavi.

17. ×len

Umetniki in športniki

1. Kljub dolo×bam 7.,14. in 15. ×lena se lahko dohodek, ki ga prejme rezident drýave pogodbenice kot na primer gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik ali kot športnik, s svojimi osebnimi dejavnostmi, ki jih izvaja v drugi drýavi pogodbenici, obdav×i v tej drugi drýavi.

2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja umetnik ali športnik s to svojo dejavnostjo, ne pripada samemu umetniku ali športniku, temve× drugi osebi, je ta dohodek kljub dolo×bam 7., 14. in 15. ×lena lahko obdav×en v drýavi pogodbenici, v kateri se opravljajo dejavnosti umetnika ali športnika.

3. Kljub dolo×bam 1. in 2. odstavka tega ×lena je dohodek, pridobljen z osebnimi storitvami, ki ga umetniki ali športniki, ki so rezidenti drýave pogodbenice, zasluýijo z dejavnostmi v drugi drýavi pogodbenici v okviru kulturne ali športne izmenjave med vladama obeh drýav pogodbenic, oproš×en davka v tej drugi drýavi.

18. ×len

Pokojnine

V skladu z dolo×bami 2. odstavka 19. ×lena se pokojnine in druga podobna nadomestila, ki se izpla×ajo rezidentu drýave pogodbenice za preteklo zaposlitev obdav×ijo samo v tej drýavi.

19. ×len

Drýavna sluýba

         1. a) Nadomestila, razen pokojnin, ki jih izpla×a drýava pogodbenica, politi×na enota ali njeni organi lokalne uprave posamezniku za storitve, ki jih opravi za to drýavo pogodbenico politi×no enoto ali njen organ lokalne uprave pri opravljanju drýavnih funkcij, se obdav×ijo samo v tej drýavi.

          b) Takšno nadomestilo pa je lahko obdav×eno samo v drugi drýavi pogodbenici, ×e so storitve izvršene v drugi drýavi pogodbenici in ×e je posameznik rezident te druge drýave, ki je:

               (i) drýavljan te druge drýave; ali

              (ii) ni postal rezident te druge drýave izklju×no za namene opravljanja storitev.

         2. a) Vsaka pokojnina, ki jo pla×a ali se izpla×a iz sredstev skladov, ki jih je oblikovala drýava pogodbenica, njena politi×na enota ali organi lokalne uprave za posamezniku v zvezi z opravljenimi storitvami za to drýavo ali enoto ali organ njene lokalne uprave, se obdav×i samo v tej drýavi.

          b) Vendar pa se takšna pokojnina obdav×i samo v drugi drýavi pogodbenici, ×e je posameznik rezident in drýavljan te druge drýave.

       3. Dolo×ila prvega odstavka tega ×lena se enako uporabljajo glede nadomestil pla×anih Avstrijskemu zunanje trgovinskemu predstavniku za Slovenijo in osebju Avstrijskega zunanjetrgovinskega predstavnika v Sloveniji.

4. Dolo×ila 15., 16., 17. in 18. ×lena se uporabljajo za nadomestila in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli drýave pogodbenice ali politi×ne enote ali njenega organa lokalne uprave.

20. ×len

Profesorji in raziskovalci

V obdobju dveh let, odkar je fizi×na oseba prvi× prispela v drýavo pogodbenico in postala njen rezident z namenom, da bi pou×evala, predavala ali opravljala raziskovalno delo na univerzi, koldýu ali drugi šoli ali katerikoli priznani izobraýevalni ali raziskovalni ustanovi te drýave pogodbenice in je bila takrat ali pa tik pred tem rezident druge drýave pogodbenice, se prihodki takšne osebe v zvezi s takšnim pouševanjem, predavanji ali raziskovalnim delom ne obdav×ijo v prvi omenjeni drýavi.

21. ×len

Študenti

1. Študent, pripravnik ali u×enec, ki je ali je bil tik pred obiskom drýave pogodbenice rezident druge drýave pogodbenice, in ki je v prvi omenjeni drýavi prisoten samo zaradi svojega vzdrýevanja, izobraýevanja ali usposabljanja, je oproš×en davkov v prvi omenjeni drýavi na pla×ila, ki jih prejema za svoje vzdrýevanje, izobraýevanje ali usposabljanje, ×e ta pla×ila izvirajo iz virov izven te drýave.

2. Prejemki, ki jih študent, pripravnik ali u×enec, ki je ali je bil rezident drýave pogodbenice, dobiva iz zaposlitve, ki jo opravlja v drugi drýavi pogodbenici, v obdobju ali za obdobje ki ne presega skupnega seštevka 183 dni v obra×unskem letu, ne bodo obdav×eni v tej drugi drýavi, ×e je zaposlitev neposredno povezana z njegovim študijem ali usposabljanjem, ki ga opravlja v prvi drýavi.

22. ×len

Drugi dohodki

1. Deli dohodka rezidenta drýave pogodbenice, iz ×esar koli izvirajo, in niso obravnavani v predhodnih ×lenih te konvencije, se obdav×ijo samo v tisti drýavi pogodbenici.

2. Dolo×be 1. odstavka ne veljajo za dohodek, ki ne izvira iz nepremi×nin kot so opredeljene v 2. odstavku 6. ×lena, ×e prejemnik takega dohodka, rezident drýave pogodbenice, opravlja posle v drugi drýavi pogodbenici preko stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja v drugi drýavi pogodbenici samostojne osebne storitve preko stalne baze, ki se nahaja v njej, in je pravica ali lastnina, za katero se pla×uje dohodek, dejansko povezana z takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takšnem primeru veljajo dolo×be 7. ali 14. ×lena, odvisno od primera.

23. ×len

Premoýenje

1. Premoýenje, ki sestoji iz nepremi×nine navedene v 6. ×lenu, ki je last rezidenta drýave pogodbenice in se nahaja v drugi drýavi pogodbenici, se lahko obdav×i v tej drugi drýavi.

2. Premoýenje, ki sestoji iz premi×nin, ki so del premoýenja namenjenega za poslovanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje drýave pogodbenice v drugi drýavi pogodbenici, ali iz premi×nin, ki pripadajo stalni bazi, ki jo uporablja rezident drýave pogodbenice v drugi drýavi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih dejavnosti, se lahko obdav×i v tej drugi drýavi.

3. Premoýenje, ki ga predstavljajo ladje in letala, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu in premi×nine, potrebne za delovanje takih ladij ter letal, se obdav×i samo v drýavi pogodbenici, v kateri se nahaja sedeý dejanske uprave podjetja.

4. Vse drugo premoýenje rezidenta drýave pogodbenice se obdav×i samo v tej drýavi.

24. ×len

Odprava dvojnega obdav×evanja

Dvojno obdav×evanje bo odpravljeno kot sledi:

           1. V Avstriji:

                a) kadar rezident Avstrije dobiva dohodek ali ima v lasti premoýenje, ki se v skladu z dolo×bami te konvencije lahko obdav×i v Sloveniji, bo Avstrija, v skladu z dolo×ili spodnjih odstavkov b) in c) izvzela takšen dohodek ali premoýenje iz obdav×enja;

               b) kadar avstrijski rezident pridobiva dohodke, ki so v skladu z dolo×ili 10.,11. in 12. ×lena lahko obdav×eni v Sloveniji, bo Avstrija upoštevala odbitek od davka na dohodek temu rezidentu, vsoto, ki bo enaka davku pla×anem v Sloveniji. Višina upoštevanega zneska pa ne sme presegati zneska avstrijskega davka, ki je bil izra×unan pred odbitkom in se nanaša na takšne vrste dohodkov iz Slovenije.

                c) kadar je v skladu s katerimi koli dolo×ili te konvencije pridobljeni dohodek ali premoýenje v lasti rezidenta Avstrije oproš×en pla×ila davka v Avstriji, lahko Avstrija vseeno, pri izra×unu o višini davka na preostalem delu dohodka in premoýenja tega rezidenta, upošteva oproš×eni del dohodka in promoýenja.

               d) dohodek, ki ga pridobi avstrijski rezident in ga Avstrija v skladu s to konvencijo uvrš×a med dohodke obdav×ene v Sloveniji, se vseeno lahko obdav×i v Avstriji, ×e je po opravljenem postopku skupnega dogovora, Slovenia oprosti ta dohodek od obdav×enja v okviru te konvencije.

           2. V Sloveniji:

                a) kadar rezident Slovenije ustvari dohodek ali ima v lasti premoýenje, ki se sme po tej konvenciji obdav×iti v Avstriji, Slovenija odobri:

                       (i) kot odbitek od davka na dohodek tega rezidenta – znesek, ki je enak                         davku od dohodka, ki je pla×an v Avstriji;

                      (ii) kot odbitek od davka na premoýenje tega rezidenta – znesek, ki je                             enak davku od premo­ýenja, ki je pla×an v Avstriji;

                    Takšen odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega davka na dohodek ali premoýenje, ki je bil izra×unan pred odbitkom in, ki se, odvisno od primera, nanaša na dohodek ali premoýenje, ki je obdav×ljivo v Avstriji.

               b) e je v skladu s katerim koli dolo×ilom te konvencije, dohodek, ki ga ustvari, ali premoýenje, ki ga ima v lasti rezident Slovenije, oproš×en davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri obra×unavanju davka od preostalega dohodka ali premoýenja zadevnega rezidenta vseeno upošteva od davka oproš×eni dohodek ali premoýenje.

25. ×len

Enako obravnavanje

1. Drýavljani drýave pogodbenice v drugi drýavi pogodbenici ne bodo zavezani nobenemu obdav×evanju ali kakršnim koli zahtevam s tem v zvezi, ki je druga×no ali bolj obremenjujo×e kot obdav×evanje za drýavljane druge drýave v enakih okoliš×inah, še posebno glede rezidentstva. Dolo×ila tega ×lena veljajo, ne glede na dolo×ila 1. ×lena, tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh drýav pogodbenic.

2. Osebe brez drýavljanstva, ki so rezidenti ene izmed drýav pogodbenic, niso zavezane nikakršnemu obdav×enju in obveznostim z njim v zvezi, ki bi bilo druga×no ali ve×je od obdav×enja in obveznosti v zvezi z njimi, ki veljajo ali lahko velja za drýavljane druge drýave v enakih pogojih.

3. Obdav×enje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje drýave pogodbenice v drugi drýavi pogodbenici, ne bo manj ugodno obdav×eno v drugi drýavi pogodbenici kot bi bilo obdav×enje podjetij te druge drýave, ki opravlja enake dejavnosti. Dolo×be tega odstavka se ne razumejo, kot da zavezujejo drýavo pogodbenico, da dodeli rezidentom druge drýave pogodbenice kakršne koli osebne olajšave in odbitke za dav×ne namene na ra×un osebnega statusa ali druýinskih obveznosti, ki jih dodeljuje svojim rezidentom.

4. Razen kjer veljajo dolo×be 1. odstavka 9. ×lena, 6. odstavka 11. ×lena ali 6. odstavka 12. ×lena, se obresti, licen×nine in avtorski honorarji in druga izpla×ila, ki jih izpla×uje podjetje drýave pogodbenice rezidentu druge drýave pogodbenice se za namene dolo×itve obdav×ljivega dobi×ka takega podjetja, odbijajo pod istimi pogoji, kot ×e bi bili izpla×ani rezidentu prve omenjene drýave. Tudi dolgovi podjetja drýave pogodbenice rezidentu druge drýave pogodbenice se pri ugotavljanju obdav×ljivega premoýenja tega podjetja odbijajo pod enakimi pogoji, kot da bi bili dogovorjeni z rezidentom prve omenjene drýave pogodbenice.

5. Podjetja drýave pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno, v lasti ali pod nadzorom enega ali ve× rezidentov druge drýave pogodbenice, ne bodo v prvi omenjeni drýavi zavezana nikakršnemu obdav×evanju ali zahtevam s tem v zvezi, ki bi bile druga×ne ali bolj obremenjujo×e kot obdav×enje in s tem povezane zahteve, katerim so zavezana druga podobna podjetja prve omenjene drýave.

6. Dolo×be tega ×lena veljajo kljub dolo×bam 2. ×lena za davke vseh vrst in opisov.

26. ×len

Postopek skupnega dogovora

1. Kadar oseba meni, da so ali bodo dejanja ene ali obeh drýav pogodbenic imela za posledico obdav×evanje, ki ni v skladu z dolo×bami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki mu jih nudi doma×a zakonodaja teh dveh drýav, predloýi zadevo pristojnemu organu drýave pogodbenice, katere rezident je, ×e se njegov primer nanaša na 1. odstavek 25. ×lena, pa tisti drýavi pogodbenici, katere drýavljan je. Zadeva mora biti vloýena v treh letih od prve prijave dejanja, ki je imelo za posledico obdav×enje, ki ni v skladu z dolo×bami te konvencije.

2. Pristojni organ si mora, ×e se mu zdi pritoýba upravi×ena in ×e sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadevati razrešiti primer v skupnem dogovoru s pristojnim organom druge drýave pogodbenice, da bi se izognil obdav×enju, ki ni v skladu z dolo×bami te konvencije. Vsak dogovor, ki ga skleneta, je treba izvajati ne glede na prekluzivne roke v doma×i zakonodaji drýav pogodbenic.

3. Pristojni organi drýav pogodbenic si morajo prizadevati s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli teýave ali dvome, ki izvirajo iz razlage ali uporabe te konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujejo o odpravi dvojnega obdav×evanja v primerih, ki jih ne predvideva ta konvencija.

4. Pristojni organi drýav pogodbenic lahko neposredno komunicirajo drug z drugim, da bi dosegli dogovor v smislu zgornjih odstavkov. Kadar je za dosego dogovora priporo×ljiva ustna izmenjava mnenj, le-ta poteka preko komisije, ki je sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov drýav pogodbenic.

27. ×len

Izmenjava informacij

1. Pristojni organi drýav pogodbenic bodo izmenjavali informacije, ki so nujne za izvajanje dolo×b te konvencije ali doma×ih zakonov drýav pogodbenic, ki veljajo za davke, ki so zajeti v tej konvenciji, ×e obdav×evanje v skladu z njimi ne nasprotuje tej konvenciji, še posebej, ×e gre za prepreýevanje utaje takšnih davkov. Izmenjava informacij ni omejena s 1. ×lenom. Vsaka informacija ki jo prejme drýava pogodbenica se obravnava za tajno na enak na×in kot informacije pridobljene po zakonih te drýave in se razkrije samo osebam ali organom (vklju×no s sodiš×i in upravnimi organi), ki odmerjajo ali pobirajo davke iz te konvencije, ki izvajajo njihovo izterjavo ali pregon v zvezi z njimi, ali odlo×ajo o pritoýbah v zvezi z njimi. Te osebe ali organi morajo uporabljati informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo na javnih sodnih razpravah ali pri sodnih odlo×itvah.

2. V nobenem primeru se dolo×be 1. odstavka ne smejo razumeti kot da nalagajo drýavi pogodbenici obveznosti:

           a) da izvaja administrativne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo ali administrativno prakso te ali druge drýave pogodbenice;

          b) da preskrbi informacije, ki jih ni mogo×e dobiti po zakonski ali obi×ajni upravni poti te ali druge drýave pogodbenice;

           c) da preskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali strokovne postopke ali informacije, katerih razkritje bi nasprotovalo javni politiki (ordre public).

       3. Na×in izvajanja tega ×lena se posebno uredi z upravnim aktom med ministroma za finance.

28. ×len


Diplomatski predstavniki in konzularni usluýbenci

Ni× v tej konvenciji ne vpliva na dav×ne ugodnosti diplomatskih predstavnikov ali konzularnih usluýbencev, dolo×ene s splošnimi pravili mednarodnega prava ali z dolo×bami posebnih sporazumov.

29. ×len

Za×etek veljavnosti

1. Ta konvencija bo ratificirana in listini o ratifikaciji bosta izmenjani v ..................... kakor hitro bo mogo×e.

2. Ta konvencija za×ne veljati prvi dan tretjega meseca, ki sledi tistemu, v katerem bosta izmenjani listini o ratifikaciji, njene dolo×be pa se bodo za×ele uporabljati za davke v katerem koli obra×unskem letu, ki se za×ne po 31. decembru v koledarskem letu v katerem sta bili izmenjani listini o ratifikaciji.

30. ×len

Prenehanje veljavnosti

Ta konvencija velja za nedolocen cas, dokler je drýava pogodbenica ne odpove. Ena ali druga drýava pogodbenica lahko pošlje po diplomatski poti pisno obvestilo o prenehanju veljavnosti najpozneje do tridesetega junija v koledarskem letu po preteku petih let od dneva, ko je ta konvencija za×ela veljati. V takem primeru ta konvencija preneha veljati za davke v katerem koli obra×unskem letu, ki se za×ne po 31. decembru v koledarskem letu, ki sledi letu, ko je bilo dano obvestilo o prenehanju.

V POTRDITVI tega sta pooblaš×enca drýav pogodbenic, za to pravilno pooblaš×ena, podpisala to konvencijo.

SESTAVLJENO v dveh istovetnih izvodih v Ljubljani dne 1. oktobra v nemškem, slovenskem in angleškem jeziku. Vsa tri besedila so enako verodostojna. V primeru razhajanj med besedili je merodajno angleško besedilo.

Za Republiko Avstrijo:

Dr. Gerhard Wagner

Za Republiko Slovenijo:

Milojka Kolar

An der Debatte beteiligten sich die Abgeordneten Dr. Volker Kier und Dr. Alexander Van der Bellen sowie der Staatssekretär im Bundesministerium für Finanzen Dr. Wolfgang Ruttenstorfer.

Bei der Abstimmung wurde einstimmig beschlossen, dem Hohen Haus zu empfehlen, den Abschluß des gegenständlichen Abkommens zu genehmigen.

Als Ergebnis seiner Beratungen stellt der Finanzausschuß somit den Antrag, der Nationalrat wolle beschließen:

Der Abschluß des Staatsvertrages: Abkommen zwischen der Republik Österreich und der Republik Slowenien zur Vermeidung der Doppelbesteuerung auf dem Gebiete der Steuern vom Einkommen und vom Vermögen (942 der Beilagen) wird genehmigt.

Wien, 1998 06 30

                           Marianne Hagenhofer                                                          Dr. Ewald Nowotny

                                 Berichterstatterin                                                                          Obmann